lesnika
Administrator foruma
Pridružen/-a: 19.02. 2013, 18:43
Prispevkov: 42
Kraj: maribor
|
 Objavljeno: 19 Feb 2013 19:41 Naslov sporočila: Stare sorte jablan |
 |
|
Tudi v Sloveniji z leti vedno bolj narašča število tistih ljudi, ki želijo pridelovati sadje brez umetnih gnojil in brez odvečnih kemičnih sredstev. Prav iz tega razloga se povečuje zanimanje za stare, velikokrat že skoraj pozabljene sorte jablan. Pa spoznajmo nekatere, ki so bile nekoč stalnice v starih kmečkih sadovnjakih.
Grafenštajnc je ogromno drevo, ki ima premer krošnje kar več kot 10 metrov. Obrodi zmerno, a žal neredno. Sodi med najkakovostnejše namizne sorte jabolk, a jih zaradi podpovprečne rodnosti sadijo le še redki. Obiramo jo dvakrat, saj plodovi dozorijo tako avgusta, kot tudi septembra. Plodove lahko uživamo že kar kmalu po tem, ko smo jih obrali, ohranijo pa se do konca oktobra. S srednje debele, zelenkasto rumene barve, pokrite z rdečimi progami, v skladišču postanejo živo rumene barve, meso je zelo sočno, topno, prijetnega okusa in arome.
Kanada je drevo z zelo široko krošnjo s skoraj vodoravnimi vejami. Ker cveti zelo pozno in dolgo, je le malo verjetnosti, da bi pozebla. Obrodi zmerno, pa tudi izmenično. Plodovi so zelo debeli, koža povečini hrapava, svetlo zelena, svetlo rumena, kasneje pa močno rumena, na njej pa so značilne rjave pikice, zvezdaste oblike. Plodovi dozorijo konec septembra, uživamo jih od sredine oktobra do februarja. Nekoč je bila to zelo cenjena namizna sorta jabolk, ki odlično prenaša prevoz. Ob obiranju je meso še čvrsto, kasneje postane prhko, z odličnim sladko-kiselkastim okusom.
Carjevič je po vsej verjetnosti domača slovenska sorta, ki obrodi zmerno do obilno i izmenično. Raste srednje bujno, plodovi so večinoma srednje debeli, dozorijo v začetku oktobra, uživamo jih od novembra, pa vse do pomladi. Je svetlo zeleno-rumene barve, na sončni strani nekoliko rdečkasta. Meso je sočno, zelo topno, sladko-kiselkastega okusa, brez posebne arome. Prevoza ne prenašajo zelo dobro, so srednje kakovostna zimska jabolka, ki so primerna kot namizna in za predelavo.
Štajerski mošancelj je drevo, ki razvije okroglo krošnjo. Prvič obrodi šele po desetih letih, a kasneje rodi obilno in vsako drugo leto. Plodovi so drobni in dozorijo nekje sredi oktobra, uživamo pa jo lahko od januarja, pa vse do maja. Ob obiranju je zelenkaste barve, kasneje postanejo zlato rumeni, na sončni strani nekoliko rdeče rjave. Meso je čvrsto, sočno, prijetnega okusa, z značilno aromo. Mošancelj je sorta, ki je bila izjemno cenjena kot namizno jabolko, odlična pa je tudi za v predelavo v kakovosten jabolčnik. Ker kot kuhana ne razpade, je odlična za kompot. Nekdaj so jih izvažali celo v Indijo. Na ljubljanskem področju najdemo mošanclju sorodno sorto, imenovano Gambovec, ki ima še nekoliko drobnejše plodove, ki pa so nekoliko slabše kvalitete.
Bobovec je drevo, ki oblikuje okroglasto piramidno krošnjo s premerom osem metrov. Ker cveti pozno in dolgo, pogosto uide spomladanskim pozebam. Rodi obilno, a izrazito izmenično. Plodovi dozorijo konec oktobra, uživamo pa jih od januarja do junija. So drobni, do srednje debeli, meso je trdo in se šele po novem letu omehča. Okus je sladko kiselkast, trpek, zato je imeniten za predelavo.
Še nekatere stare sorte, ki so primerne za sajenje pri nas: Beličnik, Šarlamovski, Zlata pramena, Pisani kardinal, Herbertova reneta, Dolenjska voščenka, Jakob lebel, Lepocvetka, Boskop, Krivopecelj, Londonski peping, Gorenjska voščenka, Šampanjska reneta in Ontario. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
